Paolo Petricig

Viden, 6.2.1929 – Čedad, 10.8.2005

Pedagog, publicist, kulturni delavec, ustanovitelj dvojezične šole v Špetru

 

Po končanem učiteljišču v Špetru je diplomiral na Umetnostni Akademiji v Breri. Bil je osnovnošolski učitelj (v Čeplešišču in v Ipplisu), kasneje pa profesor likovne vzgoje v nižji srednji šoli v Čedadu.

Aktivno je deloval na politični ravni za družbeno-ekonomski preporod Nadiških dolin in za varstvo slovenske manjšine v videmski pokrajini. V obdobju 1975-1985 je bil pokrajinski svetnik in čeprav v opoziciji glavni pobudnik odmevne in pomembne pokrajinske konference o jezikovnih manjšinah (1978 ).

Leta 1972 je dal pobudo za ustanovitev Študijskega centra Nediža, ki mu je vseskozi predsedoval. Delovanje je bilo usmerjeno v raziskovanje in vrednotenje zgodovinske, kulturne in jezikovne specifike Beneške Slovenije z doprinosom italijanskih in slovenskih strokovnjakov ter v oblikovanje konkretnih kulturnih in vzgojnih projektov. Bil je pobudnik in organizator Benečanških kulturnih dnevov (od leta 1973). Drugo področje delovanja je bilo namenjeno najmlajšim, spodbujanju njihovega vsestranskega izražanja tudi v slovenskem krajevnem govoru. Tako je leta 1974 nastal vsakoletni narečni natečaj Moja vas. Isto leto so organizirali tudi poletno letovanje beneških otrok Mlada brieza. V teh dejavnostih so zametki dvojezičnega pouka v Benečiji. V ta namen je Petricig bil leta 1980 pobudnik Zavoda za slovensko izobraževanje in negov predsednik ter leta 1984 ustanovitve Dvojezične šole.

Petricig je leta 1977 dal pobudo za ustanovitev Društva beneških likovnih umetnikov in Beneške galerije.

Gojil je stike z drugimi jezikovnimi manjšinami v Italiji in Evropi. Višek tega sodelovanja predstavlja mednarodni posvet Otroški govor in jezikovne manjšine, ki ga je priredil leta 1994 v Špetru.

Bogata je njegova publicistična dejavnost na straneh časopisa Novi Matajur. Objavil je tudi več študij in knjig. Med njimi so posebej vredne poudarka spremna študija ob ponatisu knjige Slavia italiana Carle Podrecce (1977), knjiga Toponomastični atlas in zgodovinska raziskava občine Špeter (1990), Za prgišče slovanske zemlje (Per un pugno di terra slava, 1988), Pod senco Trikolore (1977), zbornik  Nediške doline (2000). Stevilne so tudi publikacije pravljic v slovenskem dialektu in italijanščini, ki jih je objavljal pod psevdonimom Mjuta Povasnica.

Pavel Petricig je bil tudi slikar in grafik, je avtor bogatega fotografskega in filmskega gradiva o družbenem življenju in kulturnih dejavnosti v Nadiških dolinah.

 

Meni