Emil CENCIG

duhovnik, publicist, kulturno-družbeni delavec

Črnivrh, 25.12.1925 – S. Vito al Tagliamento, 9.12.2012

 

Študiral je videnskem semenišču (1937-49) in je postal duhovnik 29. junija 1949. Svoj duhovniški poklic je opravljal v Mažerolah, Prapotnem, Čeneboli, Comegliansu v Karniji, Arbeču in nazadnje od leta 1957 v Gornjem Tarbiju, kjer je ostal skoraj petedeset let. Leta 1973 je prevzel še faro v Oblici, leta 1989 pa tudi Štoblansko. Umaknil se je iz Benečije zaradi bolezni leta 2006.

Na Lateranski univerzi v Rimu je dosegel licenciat v teologiji, na univerzi v Padovi je nato diplomiral na Pravni fakulteti.

S sobratoma Valentinom Birtičem in Mariom Laurečičem je leta 1966 ustanovil medžupnjiski verski list Dom, kjer je v prvem sicer občasnem izhajanju časopisa skrbel skoraj sam za celotno vsebino časopisa. Na straneh Doma je v številnih prispevkih zagovarjal naravne, narodne, verske in politične pravice beneških Slovencev, zavzemal se je tudi za gospodarski razvoj Benečije, saj se je zavedal, da gospodarska zaostalost sili domače prebivalstvo v emigracijo in počasno izuniranje ter asimilacijo. Bil je sodelavec tudi Trinkovega koledarja tako v prvem obdobju kot po letu 1991, ko je publikacijo prevzelo v svoje roke kulturno društvo Ivan Trinko.

Sodeloval je na številnih kulturno-političnih manifestacijah (Dan emigranta, Kamenica…), kjer je večkrat odločno nastopil in zagovarjal pravice Slovencev videnske pokrajine. V skupini beneških duhovnikov je Emil Cencig najbolj odločno deloval na politično-kulturni ravni, saj je večkrat zastopal beneške Slovence v delegacijah, ki so se srečala  s politični predstavniki in predstavniki oblasti na najvišjih inštitucionalnih ravneh.