JEZIKOSLOVEC

 

Trinko je učil tudi slovenske beneške dijake in bogoslovce. Pouk slovenščine so vpeljali nekaj let po prvi svetovni vojni tudi v goriškem Malem semenišču, in sicer na osnovi italijanskega učnega jezika, ker so dijaki poznali samo narečje. Zato je Trinko sestavil učbenik Grammatica della lingua slovena ad uso delle scuole (Gorica 1930).

Potrebne so bile še vaje, za katere je Trinko zaprosil dr. Antona Kacina.

Izšle so kot Esercizi per la grammatica di Giovanni Trinko (Gorica 1931). Na Trinkovo prošnjo je pripravil Pisano polje  ter mu zaradi cenzure dodal še italijanski naslov Campo fiorito. Dodatek Vajam za slovensko slovnico Ivana Trinka (Trst 1932).

Na Videmski Akademiji je predaval o Gli studi del prof. B. de Courtenay sui dialetti slavi del Friuli (atti 1904-05, Ud 1906).

Poznal ga je osebno in z njim sodeloval (Rado Lenček, Dvanajst pisem Ivana Trinka B. de Courtenayu, Trinkov koledar 1980).

Na Trinka so se obračali za pomoč in jezikovne nasvete učenjaki: Adolf Černy, Vatroslav Jagič, Vinko Oblak, Franc Kos, Arturo Cronia in drugi.

Že 1917 je napisal dva članka proti tezam prof. Bruna Guyona (PSBL I, 517-19): Questioni toponomastiche linguistiche in  Ancora questioni toponomastico-linguistiche (revija Marzocco, Firence 1917).

V njih je dokazal, da pozna etimologijo slovenskih krajevnih imen, izredno ostro pa je zavrnil Guyona, češ da je za etimologijo “premalo, če zna kdo govoriti narečje Špetra ob Nadiži, skrčeno na minimum in pogosto brez slovnice, in imeti kak etimološki slovar”.

Iz ljubezni do rojakov je sodeloval s skupino duhovnikov, ki je priredila Podrekov Katekizem za Slovence videmske nadškofije na Beneškem (18669, 1911) in ga izdala kot Katoliški katekizem (Gorica 1928).

Z istim namenom so izšle Naše molitve. Molitvenik za beneške Slovence (Gorica 1951).

Zaradi Trinkovega posvetila Oporoka Beneškim Slovencem so italijanske oblasti molitvenik preganjale.

V zvezi z vero in jezikom je pisal Trinko papežu dve pismi: prvo 1933 ko je fašistična oblast prepovedala v Benečiji slovenske pridige in poučevanje verouka v slovenščini; drugo 18. septembra 1936 v imenu Slovencev Videmske nadškofije in njenih duhovnikov o tragičnih razmerah brez slovenščine v cerkvah in s prošnjo za pomoč (objavljeno v Trinkovem koledarju 1983, 37-41).

Na nobeno pismo ni dobil odgovora.

Meni