Mario LAURENCIG

Duhovni in kulturni delavec

Puler/Podbonesec, 21.11.1908-Štoblank/Dreka, 17.4.1989

 

Študiral je v videnskem semenišču, kjer je bil učenec Ivana Trinka. Postal je duhovnik 8. julija 1934. 16. avgusta ga je škof poslal k Sv.Štoblanku, kjer je ostal do zadnjega. Od nove maše do konca oktobra 1934 je pridigal po slovensko, dokler mu niso tega prepovedali na kvesturi v Vidnu. Po vojni je v cerkvi uvedel slovenske pridige in po liturgični reformi tudi bogoslužje in verouk v slovenskem jeziku. Vodil je tudi cerkveni pevski zbor, ki je nastopil tudi na slovenskih javnih prireditvah.

Bil je med ustanovtelji časopisa Dom, ki se je leta 1966 rodil v štoblanskem župnjišču, in ga urejeval skupaj z Emilom Cencičem do leta 1978, ko je časopis začel redno izahajati mesečno. Zelo delaven je bil na socialnem področju. V dreški občini je napravil veliko javnih del s pomočjo rabot (takoimenovanih “cantieri di lavotro”). Bil je pravi duhovnik-delavec, ki je svojim ljudem pomagal na verskem, socialnem, ekonomskem in političnem področju.

Vedno je bil med organizatorji slovenskih kuturnih manifestacij v Benečiji (Dan emigranta in Kamenica v prvi vrsti). Že pred vojno je v štoblanskem župnjišču organiziral in režiral gledališke igre. Kasneje je sodeloval z Beneškim gledališčem in nekaj časa bil tudi njegov predsednik.

Za življenjsko delo je 30. maja 1982 prejel priznanje Zveze slovenskih kulturnih društev.

Meni