Aldo Madotto

pisatelj in kulturni delavec

Osojane/Rezija, 6.6. 1920 – Gumin  17.10.1987

Študiral je v Gorici in Vidnu. Sodeloval je v odporniškem gibanju proti nacifašizmu tako v italijanskih kot v slovenskih partizanskih vrstah (briško-beneški odred). Bil je javni uslužbenec na občini Rezija od leta 1948 do upokojitve leta 1976. V obdobju 1952-1982 je bil stalni dopisnik časopisa Il Gazzettino in seznanjal širšo furlansko javnost o dogajanju v Reziji ter o njeni jezikovni in kulturni specifiki.

Leta 1963 je bil med ustanovitelji in prvi tajnik krajevne sekcije socialistične stranke (PSI).

Leta 1983 je bil med pobudniki ustanovitve kulturnega društva Rozajanski dum in njegov prvi predsednik. Cilj društva je bil in je ovrednotenje rezijanskega kulturnega in jezikovnega izročila s posebno pozornostjo na ohranjanje rezijanskega dialekta in vzpodbujanje pri mlajših generacijah ljubezni do domačega govora. Pod njegovim vodstvom je društvo organiziralo vrsto tečajev o zgodovini in kulturi domače doline v krajevni nižji srednji šoli. Pomenljivo je tudi dejstvo, da je od samega začetka društvo osvojilo stališče, da rezijanščina sodi v sistem slovenskega jezika.  Kulturno društvo Rozajanski dum se je kasneje vključilo v Zvezo slovenskih kulturnih društev in s tem potrdilo po eni strani pripadnost slovenski manjšini v Furlaniji Julijski krajini, po drugi pa pripravljenost delovati in sodelovati v okviru slovenske jezikovne skupnosti.

Bogata je njegova izdajateljska dejavnost. Njegova prva knjiga Dolina Rezije in njeni prebivalci ( La Val Resia ed i suoi abitanti) je izšla leta 1982, sledile so knjige Rezija. Vasi in kraji (Resia. Paesi e località) leta 1985 ter tri knjige Strani zgodovine: pričevanja o življenju v Reziji (Pagine di storia: resoconti di vita resiana) 1951-60, 1961- 1970 in 1971-80, v katerih so zbrani njegovi časopisni članki.

 

 

 

Meni