KAMENICA
Kamenica je velika sanožet blizu Stare Gore, kjer se organizira usako lieto velik senjan, ki partegne taužinte judi iz use Benečije in sosiednjih kraju Slovenije, Furlanije in Koroške (Avstrije). To parateljsko srečanje organizirajo kulturna društva Benečije (Circoli culturali della Benečija) in Zveza naših emigrantov. Lietos je bala Kamenica 31. Luja in, čepret jo je slava ura zlo motila, se je tam zbralo na stuojke naših judi.
Tel senjan ima tri glaune momente, ki so med sabo usi povezani. Narprijet je sveta maša v štierih jezikih, pri kateri molino za use naše potriebe, za mier in jubezan med judmi. Jeziki in konfini ne smiejo ločit (dividere) ma zbližat vse tiste, ki že taužint liet živijo blizu ku sosiedi, ne smiejo bit parložnost za souraštvo in uejske, ma za kooperacion in sodelovanje.
Viera nas uči, da smo usi glihani, da muoramo spoštovat vse judi, vse jezike in nam pomaga prit do buj poštenih in človiegkih odnosov (rapporti) med nami. Sveta maša na Kamenici ima velik pomen, zatuo ne moremo zastopit nekatere naše kristjane, ki jo kritikajo na uso muoč in se trudijo, da bi jo vargli dol.
Po sveti maši je kulturni program, ki se začne z govorom (discorso ufficiale) raprežentanta naših društvu in gre potlè naprej z muziko, folkloro in z domačimi piesmi. Par starim, pod Beneško Republiko, so imiele naše doline posebno autonomijo, so se same znale aminištrat, naši judje so bli povezani med sabo u Landarski in Mierski Banki; usako lieto pa se je zbral pri cierkvi svetega Kuirina u Špietru naš parlament. Špietar je bil center ne samuo administratiunega, ma tudi vierskega življenja: tam so bli Misijoni, ki so parklicali taužinte judi iz use Benečije, dol so nosili marhče od usieh kraju, dol so se naši judje hodil ženit… Tudi donas je Benečija adna sama velika družina, zak imamo šelè niek skupnega med sabo: suoj jezik, suoje navade in skupno viero. Usako lieto vidimo, da naši judje čejo sami iti naprej po suoji poti, zak se ne čuejo vič otroc. Besiede, ki so zapisane na Kamenici u živi skali in ki jih tam poslušamo od naših raprežentantov imajo namien uarniti use benečane h koreninam naše štorije in naše etnične podobe. Mi čemo ostat zvesti italijanski daržauljani (cittadini), smo pruot usakernu separatizmu, čakamo pa, da nam da Italij a, kateri smo dokazali našo zvestobo skuoze stuo liet, samuo tiste pravice, ki nam gredo in ki so zapisane u Kostitucionu italijanske republike. Al upragamo previč? Usa tista lažniva propaganda, ki pravi, da na Kamenici se prodaja Benečija, da se tam zbierajo antiitalijani in « filoslavi » ima samuo adan namien: pustit reči naj gredo naprej po naumnim, ahtat, da se ne nič spremeni in da se naši judje ne zavedo suojih pravih in suo j ega dostojanstva (dignità) .
Na koncu kulturnega programa se začne veselica, ki se ulieče pozno u nuoč, kar je navadno za use sejme ki se organizirajo po naših vaseh in po Furlaniji.
U par besiedah lahko zapišemo kaj je in kaj če bit Kamenica:
- Je srečanje med sosiednjimi narodi (popoli), da bi se niinar buj poznali, zastopili in spošto
- Je srečanje med Benečani, ki jih povezuje skupna viera, skupni jezik in
- Če zbudit naše judi, jih če otrest kompleksa manjuriednosti (inferiorità) in jim dokazat, da manjuriedni so samuo tisti, ki jih je špot bit kar so.
B. Z.
