OBELEŽITEV 100-LETNICE ROJSTVA POSLEDNJEGA ČEDERMACA
mons. PASQUALA GUJONA
Na notranji strani ovitka knjige Bili so Čedermaci piše: »Resnično so bili Čedermaci. Pogosto so nastavili svoja ramena, da so prestrezali grobosti fašističnega režima nad Slovenci. Uporabili so svoj vpliv, avtoriteto in včasih zastavili celo življenje, da bi obvarovali tiste pravice Slovencev, ki so jih imeli za naravne pravice vsakega naroda: do rabe materinega jezika, do šol, literature, kulture ter navsezadnje tudi do svobodnega izražanja politične volje. Ko je bilo Slovencem v Italiji prepovedano že skoraj vse, so ostali prav duhovniki njihovi zadnji zaščitniki in varuhi tlečega ognja slovenstva.«
Prvega aprila 1909 se je rodil Pasquale Gujon. Več kot šestdeset let je bil župnik v najvišje ležeči beneški vasi Matajur. Obenj so butali viharni dogodki razburkanega dvajsetega stoletja. Poosebljal je vse tisto, kar pojmujemo pod imenom Čedermac. Bil je voditelj in skrbnik svojemu ljudstvu pod Matajurjem. Njegova želja je bila, da bi razpihal iskro slovenstva, ki je tlela pod pepelom. S svojim pastoralnim delom, s pokončno držo v najhujših letih nacionalističnega divjanja pred, med in po drugi svetovni vojni ter z zavzemanjem za spoštovanje slovenskega jezika in kulture je postal simbol boja Slovencev v videmski pokrajini.
Umrl je leta 2002 in je bil poslednji Čedermac, poslednji iz galerije pokončnih mož Benečije, ki so v zgodovini slovenskega naroda enkratni in zaslužijo posebno, častno mesto.
Zato smo se zbrali in ustanovili Gujonov odbor, da bi dostojno obeležili stoletnico rojstva poslednjega Čedermaca.
Pripravljamo zbornik o njegovem delu, ponatis njegovih dveh knjig “Ljudje Nediških dolin” in “Beneške molitve”, ponatis člankov iz časopisov in filmski zapis – DVD.
Tretjega aprila 2009 bomo pripravili proslavo v Gujonov spomin. Po spominski maši bomo predstavili zbornik in DVD ter se z nastopom beneških kulturnih skupin vsaj skromno oddolžili njegovemu spominu.
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu naprošamo, da nam finančno pomaga uresničiti naš projekt.
Društvo Ivan Trinko
Projekt »Msgr. Gujon« ob stoletnici rojstva
Z veliko slovesnostjo, knjigo in filmom smo 17. aprila v Špetru zabeležili stoletnico rojstva mons. Paskvala Gujona. Praznovanje je uvedla maša, ki sta jo ob številnih domačih duhovnikih darovala videnski nadškof Pietro Brollo in koprski škof Metod Pirih. Prireditev je želela biti tudi poklon vsem beneškim Čedermacem za njih skrb za ohranjanje slovenske besede med beneškimi ljudmi.
Projekt je bil sad sodelovanja številnih organizacij iz Benečije in Posočja, pravzaprav je šlo za prvo pobudo, ki smo jo skupaj načrtovali, finansirali in izpeljali, kar postavlja na višji nivo že itak dobro sodelovanje med obmejnimi kulturnimi sredinami in ljudmi.
“Stoletnica rojstva monsinjorja Paskvala Gujona je bila ponovna priložnost za to, da se združimo Slovenci iz Posočja in nediških dolin. Gospod Gujon je bil naša skupna last. Ne le kot matajurski župnik in nekaj časa tudi župnik na Livku. Bil je mnogo več. Je simbol pokončnega, klenega in ponosnega Slovenca, lojalnega državljana Italije in naprednega Evropejca. In zakaj dajemo zadnjemu čedermacu tako velik pomen? Odgovor je enostaven: zaradi njegovih plemenitih dejanj, zaradi borbe za svoje malo ljudstvo, zaradi strpnosti in prizadevanj za sožitje Slovencev, Furlanov in Italijanov,” tako je o Gujonu povedal slavnostni govornik Zdravko Likar, sicer načelnik upravne enote v Tolminu in dober poznavalec Benečije.
Za prisotnost visokih gostov, za zelo dober odziv publike bodisi z beneške kot posoške strani ter za veliki in pohvalni odmev v medijih, smo organizatorij res zadovoljni z opravljenim delom: Paskval Gujon in beneški Čedermaci so bili počaščeni na najboljši možen način.
Proslava je bila 17. aprila 2009 v Špetru.
Pričela se je z mašo v spomin na mons. Paskvala Gujona in druge beneške Čedermace, ki sta jo darovala videnski nadškof Pietro Brollo in koprski škof mons. Metod Pirih, sodeloval je pevski zbor Rečan.
Sledil je kulturni spored proslave in sicer predstavitev zbornika Paskval Gujon očak z Matajurja in DVD Mons. Paskval Gujon matajurski gaspuod nunac, zadnji Čedermac. Slavnostna govornika sta bila Giorgio Banchig in Zdravko Likar. Nastopila sta moški pevski zbor Matajur iz Klenja (občina Špeter) in oktet Simon Gregorčič iz Kobarida. Program, pod režijo Marjana Bevka so zaključili mladi, ki so doživeto recitirali zgodovinsko pesem Alda Clodiga »Pustita nam rože«, kar je bil najlepši dokaz, da se bogata beneška kulturna dediščina prenaša iz generacije v generacijo, prav tako kot so želeli beneški Čedermaci.
Zbornik Paskval Gujon očak z Matajurja – poklon pokončnemu Čedermacu ob 100-letnici njegovega rojstva.
Za pripravo in izdajo dvojezičnega zbornika, ki ovrednoti lik mons. Gujona, je skrbelo Kulturno društvo Ivan Trinko. Za tisk knjige so sodelovali kot sozaložniki: Kd Ivan Trinko, zadruga Most, zadruga Novi Matajur in Fundacija Poti miru v Posočju.
Zbornik vsebuje priložnostne članke/spomine na mons. Gujona, ki so jih napisali Gujonovi duhovniški sobratje Marino Qualizza, Božo Zuanella in Renzo Calligaro, ki se ga spominjajo predvsem kot duhovnika; Benečani Viljem Černo, Ezio Gosgnach, Giorgio Banchig ter Tržačan Boris Pahor, ki ga postavljajo v zgodovinski okvir 20. stoletja; Slovenci iz matice, Milan Kučan, Jožef Školč, Silvester Gaberšček, Evgen Bavčar, Alojz Melan-Wrbenic in Zdravko Likar pa opisujejo svoja srečanja z njim. Kritično pero mons. Gujona: izbor 25 člankov, ki jih je mons. Gujon objavil v beneških časopisih Dom in Novi Matajur od 1980. do 1992. leta. Srečanja z mons. Gujonom: gre za zapise predvsem pa pričevanja in spomine na dolgoletnega matajurskega župnika iz slovenskih časopisov (Delo, Svobodna misel, Primorski dnevnik); Gujonov življenjepis, biografija in autobiografija; Fotografije iz Gujonovega življenja.
Predstavitve Gujonovega zbornika: 17. aprila v Špetru ob proslavi Paskval Gujon očak z Matajurja – Poklon ob 100-letnici rojstva, 10. junija na Gujonovem večeru v Kobaridu v prostorih Fundacije Poti miru v Posočju, 5.julija v okviru Postaje Topolove in 15. avgusta na matajurski »Rožinci«.