Ivan Trinko – Chi Siamo

Skupina intelektualcev, študentov, kmetov in delavcev iz Beneške Slovenije, ki jih je družila ista želja ovrednotiti slovenski jezik in večstoletno slovensko priosotnost v dolinah ob slovensko-italijanski meji v videnski pokrajini, se je nekaj mesecev po smrti msgr. Ivana Trinka odločila, da ustanovi prvo slovensko prosvetno društvo v Videnski pokrajini. Ustanovni občni zbor je bil 2. oktobra 1955 v Vidnu.

Kulturno društvo Ivan Trinko je matično društvo za vse druge kulturne, izobraževalne, raziskovalne in socialne pobude, ki so se v šestedesetih in sedemdesetih letih začele razvijati v Benečiji. Bilo je dolgo obdobje tudi politično predstavništvo Slovencev videnske pokrajine, v katerem so se prepoznale vse kulturne in politične komponente. Danes tudi v sodelovanju z drugimi slovenskimi sredinami bogati kulturno življenje in delovanje v okviru slovenske manjšine na Videnskem. Naj še posebej poudarimo pobude, ki so namenjene tistemu delu naše manjšinske skupnosti, ki je najšibkejše in jezikovno najbolj ogroženo (na prim. publikacija Mlada lipa za Slovence v občini Ahten, obujanje ljudskih šeg na območju občine Dreka (pirhi, rožinca, devetica, pust, itd.).

S svojim uslužbencem je društvo oporna točka, za številne kulturne, raziskovalne, izobraževalne in druge ustanove iz našega prostora, ki na njegovem sedežu imajo svoj dom, nekatere tudi svoj sedež. Pomembna je tudi povezovalna vloga na deželnem in obmejnem območju.

Kulturno društvo Ivan Trinko se vse bolj uveljavlja kot čedajsko okno na slovensko kulturo tako v Benečiji, kot v širšem slovenskem prostoru na deželni in obmejni ravni. Goji dialog in sodelovanje s furlansko skupnostjo in italijanskimi sosedi. To vlogo mu priznava tudi čedadska občinska uprava, saj daje svoje pokroviteljstvo njegovim pobudam ter, še zlasti v zadnjem obdobju, neposredno sodeluje pri realizaciji le-teh.

Pomembno vejo delovanja predstavlja knjižnica, ki hrani nad 8400 večinoma slovenskih knjig, ki so na razpolago vsem, ki se želijo izpopolnjevati v slovenskem jeziku ter želijo pogolobiti problematiko slovenske manjšine na Videnskem. V tem smislu velja še posebej izpostaviti plodno sodelovanje z vidensko univerzo ter s sorodnimi ustanovami (Narodna in študijska knjižnica, Knjižnica F. Bevk iz Nove Gorice, Knjižnica C. Kosmač iz Tolmina) ter vključitev društva v projekt sodelovanja med lokalnimi knjižnicami »Servizio bibliotecario Cividalese« Občine Čedad. Katalog knjižnice je dostopen na spletnem naslovu: http://www.winknj.si/OPAC/10005.

Razvejana je tudi izdajateljska dejavnost društva.
Posebno mesto zasluži Trinkov koledar, zbornik, ki je začel izhajati leta 1953 in razen petletnega odmora (1986 – 1990) vsako leto predstavlja slovensko skupnost v Furlaniji, njeno kulturo in ljudsko izročilo, zgodovino, literarno in likovno ustvarjalnost. V zadnjem obdobju pa še posebej poudarja čezmejno sodelovanje in povezovanje na institucionalni ravni in med obmejnimi ljudmi.

Pri svoji izdajateljski dejavnosti je KD Ivan Trinko zelo pozorno na kvaliteto objavljenih del, med njimi izstopajo naslednje publikacije:
- kritična bibliografija Beneška Slovenija, Jezik in kultura, Rezija, Ter, Nadiža prof. Roberta Dapita, ki je postala temeljno delo za spoznavanje naše manjšine.
- Učbenik klavirja za predšolsko mladino Stoji, stoji lipica prof. Paole Chiabudini, ki črpa gradivo iz beneške ljudske tradicije. Izdali smo tudi istoimenski CD.
- pesniška zbirka Različni jeziki_Linguaggi diversi
- CD z nabožnimi pesmimi Ivana Trinka Adoramus.
- Zbornik posveta ob 50-letnici smrti: Mons. Ivan Trinko (1863-1954) – Spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami_Promotore della conoscenza e del dialogo tra culture (1984)
- Ivan Trinko: Boter petelin in njegova zgodba
- Ivan Trinko: Compare gallo e la sua storia
- Faustino Nazzi: Landarska jama v visokem srednjem veku_La grotta d’Antro nell’Alto Medioevo
- Anton Birtič – Beneški: Poezije
- Zbornik Paskval Gujon, očak z Matajurja (ob stoletnici rojstva)
- Mlada lipa, Pravәce domah narete (izbor besedil iz publikacije Mlada lipa)
- Graziano Podrecca: Novi fotografski vodnik po Ljubljani_Nuova guida fotografica della città di Lubiana
- Sotočja 8

publikacije Zbirke Koderjana:
I – Iztok Osojnik: 111 ur_111 ore
II – Drago Jančar: Appunti dalla Schiavonia_Zapiski iz Schiavonie
III – Iztok Geister: Piccoli animali selvatici delle valli del Natisone _Zverinice iz Nadiških dolin
IV – Fabio Franyin: Rožni venec iz tišine_Rosario de siénzhi (Zbirka Koderjana IV)
V- Taja Kramberger: Refugij Tapù_Rifugio Tapù (Zbirka Koderjana V)

Katalogi razstave in monografije ob razstavah:
- Kulturna krajina Nadiških dolin_Il paesaggio antropizzato delle Valli del Natisone (Renzo Rucli)
- Ritratti _Portreti (Luca Laureati)
- Znotraj vasi – Nediške doline 1968 – fotografije Riccarda Toffolettija
- Cieglci – podobice iz far Device Marije an Štuoblanka v Dreki
- Udeleženci simpozija v Čedadu (Luisa Tomasetig )
- Odločil bo veter_Lo deciderà il vento (Loretta Dorbolò)
- Boris Pahor-Lojze Spacal:Krajine dvajsetega stoletja_Paesaggi nel Novecento

Skrb za slovensko narečje, za ljudske šege in navade se odraža tudi v publikacijah:
- Mlada lipa
- Ado Cont: Čeniebola, spomini ad učera an donas;
- Ado Cont: Po sviete – Canebola e l’emigrazione
- Ado Cont: Le mie radici, il mio paese, la mia gente _Me karanine ma uas me judi
- Lucia Trusgnach: Rožinca je naša (ljudske šege ob Rožinci, prazniku Marije Vnebovzete)
- Gabriella Tomasetig: Mutasti se šuljajo spomini (pesniška zbirka)
- Aldo Clodig: Duhuor an luna (pesniška zbirka)
- Andreina Trusgnach: (pesniška zbirka)

V zadnjem obdobju se je društvo posvetilo tudi filmski umetnosti. V sodelovanju s Kinoateljejem iz Gorice prireja namreč že vrsto let v gledališču Ristori v Čedadu poseben večer Video monitor. Ob spoznavanju slovenske ustvarjalnosti na tem področju je pobuda vzbudila tudi ustvarjalnost domačih avtorjev. V tem okviru je KD Ivan Trinko sodeloval pri restavriranju, predstavitvi in novi izdaji prvega igranega filma v Benečiji “Človek iz Srednjega – L’uomo di Stregna”, ki je bil posnet v Nadiških dolinah v šestdesetih letih. Film je bil uspešno predstavljen v Ćedadu in drugih krajih ter dobil več nagrad. Izdali smo tudi trijezično spremno knjižico k filmu.
Filmska in dokumentarna dejavnost se je še posebno razvila s skupnim projektom Mala apokalipsa, ki ga predstavljajo Kinoatelje iz Gorice, Zavod Kinoatelje iz Šmihela ter Kulturno društvo Ivan Trinko in izdajo Trilogije »Triptih« Alvara Petriciga, v kateri so zbrani njegovi dokumentarci Sarce oh Hiše, Starmi cajt_Il tempo ripido in L’uomo di Stregna_Človek iz Srednjega.