Dell’origine degli Sloveni in Friuli (v posebni številki lista Pro Slavia, Čedad 1886; poročilo v Ljubljanskem zvonu 1886, 639);

prev. Simon Rutar, Colonie slovene in Friuli (Slovenske naselbine na Furlanskem) (Videm 1887);

prev. Tri himne Leona XIII.: Sv. Herculanu, Sv. Konštanciju, I.-II. (SV 41, 61-64, Celovec 1887);

Literarni portret P. Podreke (Ljubljanski zvon 1890, 280-87, sprem. M 1922, 273-75);

Listina iz leta 1170-1190 skupaj s gospodom Jusigom (Videm 1890); listino je Trinko odkril v mestni knjižnici v Vidmu in našel v njej polno slovanskih imen vasi in prebivalcev v Furlaniji, ki so izginili; tako ga je pretresla, da jo je izdal in ob njej napisal pesem Ob stari listini (Ljubljanski zvon 1891) (o knjižici so poročali Simon Rutar, Ljubljanski zvon 1890, 701-02; I. Koštial, Veda IV. Gorica 1914, 325-26; Martin Jevnikar, Trinkov koledar 1974, 46-50);

Beneška Slovenija (Dom in svet 1898, 5 štev; Jadranski almanah 1923, 115-20);

1899 je začel Trinko sodelovati v ugledni praški reviji Slovansky přehled, da bi slovanske narode seznanil s vsojimi rojaki s člankom Italšti Slovinci in v njem tako natančno opisal Benečijo, da bi po Simonu Rutarju članek lahko “stal v vsakem naučnem slovniku” (Ljubljanski zvon 1899, 186-87); sledili so dopisi: U Itálie (1900), Vlasi a Slované  (1901) in Z italské Slovenie (1906), kjer je opisal tragični položaj rojakov, ki nimajo slovenskih šol, zato ne razumejo slovenskih knjig, v rabi sta le katekizem in molitvenik, če je duhovnik domačin; posvetna inteligenca je renegatska (poroč. Ljubljanski zvon 1906, 256)

Un poeta sloveno – France Prešeren. In occasione del primo centenario della sua nascita (L’ Ateneo, Rim 22. februarja 1901);

Istega leta je v videmskem Il Crociato (19. – 20. febr. 1901) v eseju Un nuovo astro nella letteratura russa predstavil ruskega pisatelja Maksima Gorkega;

Nuovi ed antichi. A Giuseppe Ellero (rispondendo) (Il Cittadino italiano 11. januarja 1903), pesem (64 verzov) kot odgovor Elleru o razumevanju med Italijani in Slovenci;

Beneški Slovenci (Koledar Mohorjeve družbe 1905, 77-79);

Hajdimo v Rezijo (Dom in svet 1907, v šetih številkah).

Leta 1912 je za Marinellijevo knjigo Guida delle Prealpi Giulie opisal S. Pietro e la Valle del Natisone in Le Valli dell’Aborna, del Cosizza e dell’Erbezzo v obliki sprehodov kraje, ljudi, zgodovino, običaje, geologijo, jame, potoke, cvetice, kar je sam raziskal (prim. Trinkov koledar 1969, 49-71); v drugi Marinellijevi knjigi Guida della Carnia e del Canal del Ferro (Tolmezzo 1924-25) pa je v VIII. poglavju: Idiomi e dialetti. la parlata slava opisal rezijanščino.;

La Serbia (Vita e pensiero, Milano 20. nov. 1915) je zgodovina Srbov od naselitve do sodobnosti;

Storia politica, letteraria ed artistica della Jugoslavia (Istiututo delle edizioni accademiche, Udine 1940) je izčrpan prikaz vsakega jugoslovanskega naroda posebej od zgodovine, literature, slikarstva, kiparstva, arhitekture do glasbe.